\c 1 \v 1 . Awandiko itabu me agege Ngadwong Teopilo, kame mako gidedede kame Yesu ogeo timo kede pwonyo, \v 2 . tuno kede iceng kame oture kede malo, Ingei en mino giamia me Tipo kacil but joor mege kame en eyero. \v 3 . Kakame otieko tidilo kede en eko nyutere iyote apapat kame moko ateteni be en ekuo, eneno negi pi ceng ot ongwon di eyamo kop Ajakanut ka Rubanga.
\v 4 . Kakame ecokere kede gi karacel, eko ciko gi be miero kur ki yai ki Yerusalem, do kidar giacika ka papa, kame ewaco wun bin iwinyunu kibuta. \v 5 . Pien Yokana ateni batiso kede pi do kobino batiso wun kede Tipo kacil Ingei ceng anonok.
\v 6 . Kakame kibino kede karacel, gin kiko penye be, Rwot mam ikare noni en kame ibino dwoko kede bobo Ajakanut ne Isirael? \v 7 . En eko waco negi be likame etie pi wun ngeno ceng arabo kare kame papa otieko keto itwer mere. \v 8 . Do ibinunu udo twer kame Tipo kacil obino but wu, di ikonu bino bedo ijurak na I Yerusalem kede Iyudea dedede, kede Isamaria tuno kede iajikini me wilobo”
\v 9 . Kakame etieko yamio kede ginogi di gin kitie neno, oko tinge kotere malo, bobo da edou oko ume iwang gi. \v 10 . Di oudo gin kikitokin twatwal ngino malo, kakame en oudo etie oot kede cuo are oko cungo inget gi di kingapo engape katar liamaliam, \v 11 . di kiko waco negi be, “Wun cuo me Galilaya, pinyo bo komio ikitokinunu cungo ngiico malo? Yesu noni kame kokwanyo kibutu, di oko tere malo oyaro bobo dwogo iye pone acel nono bala kite kame inenenu kede di eoto malo.
\v 15 . Iceng nogo, Petero oko yai cungo idiere me josiao (wei gi oudo romo tol acel kede ot are) en eko waco ne gi be. \v 16 . Cuo kede imiegu iwandik kacil oudo miero cobere kakare kame bin Tipo kacil owaco idog Daudi kame mako Yuda ngat kame bin otelo jo komako Yesu.
\v 17 . Bin komare karacel kede wa, doko eko udo epelu itic noni. \v 18 . Pien icuo noni oko wilo poto kede giamia me cul pi dub mere karac, en eko poto adule, di eko mwoc idiere di jamini me yie okobwote oko dedede. \v 19 . Eko ngere but jo dedede kame udo bedo Yerusalem di oko lwongo poto nono twatwal ileb gi be Akeldama, dwong mere be, poto me remo.
\v 21 . Pi mano nataman kikom cuo kame lem obedo upere kede wa ikare dedede kame bin Rwot Yesu bino di wok idiere wa, \v 22 . Cako ikare me batisimu ka Yokana, tuno iceng kame kotere kede malo kibut wa, miero do kwer ngat acel pi bedo mijura karacel kede wa ikom iyarun mere. \v 23 . Gin kiko kelo jo are: Yosepu kame udo kolwongo be Barasaba, kame bin udo nyinge me pene Yusito, en kede Matiya.
\v 24 . Gin kiko lego dikiwaco be; in Rwot en kame ingeo cuny jo dedede nyut ne wa kikom jo are gi ngat kame in iyero. \v 25 . Me wek eluny wang tic kede or kame Yuda I bal mere oweko me wek eot kabedo mere. \v 26 . Gin kiko uco alulu pirgi, alulu oko mako matiya. Dido oko ribe ikom joor tomon kiwie acel.
\c 5 \v 1 Do icuo moro kame nyinge Anania kede Sapira dako mere, oko gida cato dul me gikame mako gi, \v 2 Do eko kano dul me sente kame acato kede, di dako mere da gango tam nono; en eko kelo dul me sente nogo eko keto i cing joor.
\v 3 Do Petero oko waco ne be, Anania, pinyo komio in iyei ne Sitani pongo cunyi ngalo Tipo Kacil, di iko kano dul me sente kame icato kede lobo? \v 4 Di pwodi oudo likame icate, mam en oudo ebedo meri? Doko akadi di oudo itieko cate da, mam sente mere da oudo pwodi tie itwero me cingi? Kara pinyo komio in icweo gi acal kamano icunyi? In likame ingalo dano, do ingalo Rubanga. \v 5 Kakame Anania owinyo kede kop go, eko poto piny, di en eko to; di lworo adwong oko mako jo owinyo gi noni. \v 6 Awobe oko yai di kiko bono kome di gin kiko teere iko yike.
\v 7 Di eko tero kare me i sawan adek di dako mere oko bino, en oudo likame engeo gikotimere. \v 8 Ikano Petero oko waco ne be, “Waca kame wel me sente kame i catunu kede lobo gin ige?” En eko dwoko be ebo erume gi igonogo.
\v 9 Di Petero oko waco ne be, “Benyo benyo komio wun iwinyerenu pi tamo Tipo ka Rwot? Neni, tien jo kotero cwari yiko igo tie cungo idog ekeko, nan gin kiyaro teri ida. \v 10 Eda eko poto piny kanono itien Petero di tipo mere oko yai, kakame awobe owok kede iyi ot iko ude di etieko to; di gin kiko tinge tere yike inget cware. \v 11 Lworo atek oko mako kanisa dedede karacel kede jo atot oko winyo kop noni.
\v 12 v12 Giaura kede gi me twer atot oko donyo timere but jo di beo ibut joor: di gin dedede oudo kitie kede tam acel i Balisa ka Sulumani kame kogero wie. \v 13 Ikom jo ace, likame tie ngatamoro ace kalikame oko yei, do jo oko mino gi wor adwong.
\v 14 Wel me jo kame yei oko meede ameda, cuo kede mon atot oko bino but Rwot. \v 15 Man oko mino jo oko donyo kelo jo tuwo pielo ilak yote, di kopielo gi i tandan kede gibuto, me wek kame Petero tie beo, amotoko tipo mere tun ikom mogo ikom gi. \v 16 Jo atot oko yai ki bomban koluko Yerusalem, di kikelo jo tuwo kede jo kame tipere areco oudo omako; di gin dedede kiko udo cango.
\v 17 Di do ngatel me josaseredoti karacel kede jo dedede kame oudo tie kede, kame oudo tie jo me ekodet me Isadukayon oko cako yiko yik me timo ne gi raco, pien nyeko oudo omako gi. \v 18 Gin kiko mako joor di kiko rwako gi i otkol kame bin kotweo iye jo dedede.
\v 19 Do malaika ka Rwot iwor nono oko yabo ikekoroson me otkol, di eko woto gi ooko, di eko waco ne gi be, \v 20 Otunu icungo i tempulo di ikounu yamo ne jo kope dedede amako kuo noni. \v 21 Kakame gin kiko winyo kede kope go, gin kiko dilo odiko ot i tempulo di kiko pwony. Do ngatel me josaseredoti karacel kede jo kame en oudo etie kede oko bino di kiko lwongo kansulo karacel kede jotel adongo me jo me Isirael; di kiko cwano kop iotkol pi mino kokel gi.
\v 22 Do kakame jo tic kame telo otkol obino kede, di eko udo be gin oudo ili i otkol, di do gin kiko dok dwoko kop, \v 23 Di kiwaco be, wan otuno kuno oko udo be ikekoroson dedede me otkol ogoore kiber di jodar da tie cungo inget ikekoroson kanono, do kakame wan oyabo kede ikekoroson, likame oko udo dano moro i ot.
\v 24 Kakame ngatel adwong me josaseredoti kede ngadwong me isirikalen kame oudo daro tempulo, kede jodongo me josaseredoti owinyo kede kope go, teko gi oko tiek, kiko donyo parere pi gikame bino timere. \v 25 Di do ngatamoro acel oko bino but gi eko waco ne gi be, “Jo kame wun oudo iketunu i otkol: gin ika kitie cungo itempulo di kitie pwonyo jo.”
\v 26 Di ngadwong me isirikalen kede jodongo ace oko ot di kiko kelo gi abongo gero, pien gin oudo kitie kede lworo be jo bino didipo gi kede kide. \v 27 Kakame kikelo gi kede, kiko mino gi cungo inyim kansulo di do ngadwong me josaseredoti oko penyo gi, \v 28 Di ewaco be, oudo wan likame ociko wu kitek be kur ipwonyunu jo i nying noni? Do neningo, wun nan itiekunu sarakino pwony wu noni i Yerusalem dedede; di imitunu be remo me icup ni dwog i wi wan.”
\v 29 Di Petero kede joor icegun oko dwoko di kiwaco be, “Wan miero imi wor but Rubanga do weko but dano. \v 30 Pien Rubanga ka joakwari wan oyaruno Yesu ngat kame wun bin inekunu di ikounu liere ikom yat. \v 31 Rubanga otinge malo oko keto ibade tetu cam pi en bedo Ngapug, kede Ngalak, me wek emi winyo me iswilar but idwe me Isirael kede kelo ne gi isasir kidub gi. \v 32 Da wan obedo ijurak me kope nogi; karacel kede Tipo Kacil, kame Rubanga omio but jo kame wore.
\v 33 Kakame gin kiko winyo kede kope go, cuny gi oko mako lilo atek, omio kiko mito neko gi. \v 34 Di ngat acel ikom gi kame oudo tie ngaparisayo, kame oudo tie ikansulo kanono, kame nyinge Gamaliel ngat osomo iswilia iruom amalo; ebedo ngat kame jo dedede oudo mio wor, oko yai cungo di eko ciko be ber kong ter joor nogi ooko pi kare moro acecek.
. \v 35 Di en eko waco ne gi be, “Wun jo me Isirael, gwokerenu ikom gikame wun imitunu timo ne cuo gi. \v 36 Pien i ceng me cen go, icuo kame olwongo be Teuda bin owokun di imere bala ngatamoro kame pire dwong, kame cuo mogo kame romo bala tol ongwon oko lube; do oko neko di jo kame oudo lube nogo dedede oko sasarun, kop gi nono ko jik atwal.” \v 37 Ingei icuo no, doko kame nyinge Yuda me Galilaya oko wokun, ikare me maro jo: eda eko loko wi jo atot oko donyo lube, do mano da kop mege oko rwenyo atwal, akadi jo kame bin lube da oko sarakin.
\v 38 Aso, ango awaco ne wu be, wekunu jogi, wekunu gi imeede; pien ka tim gi ni obedo iik arabo tam ka dano, kare mere bino tuno di eko jik. \v 39 Do ka ebedo iik ka Rubanga, wun likame ibinunu twero gengo gi; me wek kur ud be wun itienu yii kede Rubanga.”
\v 40 Dwan kame Gamaliel oyamo ni, kansulo oko yei kede. Kakame gin kilwongo kede joor, kiko mino kodao gi di kiko ciko gi be miero kur doko imeede yamo inying Yesu, di do kiko weko gi kioto. \v 41 Di do joor oko yai inyim kansulo di litie kede ilel pien komaro gi bala jo kame poore neno can pi nying Yesu. \v 42 Di do gin kiko donyo pwony i tempulo buli ceng kede ipaco acelacel, likame gin kiko weko pwonyo kede tuco nying Yesu Krisito.
\c 6 \v 1 . Dokon icengere nogo, kakame wel me josiao omede kede, ngur oko cikere kibut jo Guresia ikom iburanian pien apuserun gi owuda kocacao ikom poko jame me buli ceng.
\v 2 . Didodo jo tomon kiwie are oko lwongo ekodet me josiao but gi digin kiko yamo be, likame ebedo gikaber ne wan me weko kop ka Rubanga di oko donyo tic iwi emesa. \v 3 . Pimano imiegu, mounu ikom wu cuo kanykaare ame tie kede rwonge aber, diki ipong kede tipo kacil kede rieko kame wan otuerunu cimo pimako kope gi. \v 4 . Do wan obino mede mino komwa ilego kede iitic me tito kop.
\v 8 . Sitipano kame bin opony kede yei kede twer oko timo jame me awura kede tanguni kii diere mejo. \v 9 . Di ekodet me jo sinagoga me liberita, sirenian, Alexanda kede jokame wok isilisia kede Asia oko dipo piem Sitipano.
\v 10 . Dokon gin likame giko twero lono rieko kede tipo kame owudo en eyamo kede. \v 11 . Dido gin kiko pango cuo ame oko yamo be, wan owinyo di en etie yamo kope me acae ikom Musa kede ikom Rubanga.
\v 12 . Dido gin kiko rupo jo kede jo dongo kede jo iwadik di gin kiko bino ikome, di gin kiko make, di kiko kele ikansulo. \v 13 . Dido kiko keelo ijurak me abe ame oko waco be, icuoni, likame weko yamo kope me acae ikom kabedo kacil ni kede iswil. \v 14 . Wan owinyo di en ewaco be Yesu me Nazaret ni oyaro dudubo kabedo ni dieko loko itok kame Musa omio butwa. \v 15 . Dodo jodedede kame owudo obedo ikansulo, tie ngice itek, kiko neeno nyime di odoko cal kede nyim malaika.
\c 7 \v 1 . Dido nyapwony adwong oko waco be, Gigi tie amano? \v 2 . Di eko waco cuo imiegu kede amiegu papi winyunu Rubanga me awuru onyutare bud papawa Aburamu di oudo etie mesopotamia di pwodi lika ebedo charran. \v 3 . Di eko waco ne be yai in oko me pinyi kede kibut jo wade ni di iko bino iilobo ame abino nyutoni.
\v 4 . Dido en eko bino oko me lobo me chaldaeans, di eko bedo i charran: Gedo ikare noni di papa mere oudo oto, ekwanye iyi loboni kakame iin nan i bedo iye. \v 5 . Di Rubanga oko mine sikao gimoro iye li likame atot karamone keto tyene iye: dodi esikano be oudo ebino mine bute me atwal kede but kodi mege inge en di oudo pwodi eli kede atin.
\v 6 . Dido Rubanga oko waco kaman, be kodi mege pore bedo tunutunu ii piny ka pat kede be gin gi pore kelo gi ii mabus kede mino gi itidil kacol mwakini tol ongwon. \v 7 . Dido piny ame gin gibino bedo iye mabus abino golo negi kop Rubanga owaco dido ingei mano gin gibino wok oko, giko tic pira ikane. \v 8 . Di eko mine cikire me kepere dido amano aburamu oko gwalo isaka, eko kepe iceng me kankauni; kede isaka oko nywalo Yakobo kede Yakobo oko nywalo cuo kadonyo tomonnki wiye are.
\v 9 . Dido cuo nogo ingabel di cuko gii gin giko catl Yosepu ii misiri: Do Rubanga oudo tie kede \v 10 . Di eko lake oko me itidil di eko mine bero kede rieko ii iwang parao abaka mme misiri di eko mine bedo aloc me misiri kede iode dedede.
\v 11 . Nan peko kede li me giacama oko bino ii piny dedede me misiri kede kanana kede itidil adong: Dido jo apapi wa li oko udo epone me mede kuo. \v 12 . Dodi Yakobo owinyo be oudo alas li imisiri eko cwano oko jo apapi wa me agege. \v 13 . Me do tiyen are Yosepu emio ongere but imiegu kede amiegu mege i dido jo wade a Yosepu oko mino ongere but parao.
\v 14 . Dido Yosepu oko cwano lwongo papan ere Yakobo bute kede jo wade me ge dedede ot kan kare iwigi kany. \v 15 . Aso Yakobo oko ot i misiri eko to en, kede jo apapiwa. \v 16 . Di eko tingogi ii stepani oko iko gi ia tes ame Aburamu owilo pi wel me sente me awobe a emmor papa me sychem.
\v 17 . Dodi esawa me isikan doko iyapiyapi kame bin Rubanga oudo olairo but Aburamu, jo oko dongo kede nyaii i misiri. \v 18 . Pakana abaka ace oko wok kame kwai Yosepu. \v 19 . Acal nonoda otimo kirac kamanono jo wade wa tim me colo okolubo jo apapi wa, di gin do gi ko tero oko idwe gi tuno iyajikini kur gi twer kuo.
\v 20 . Li kare nono Musa oko nywalo kede oudo etie timo iber ogwoke iot apapa mere dwete adek. \v 21 . Dido en otere oko, nyar parao oko game diko gwoke bala wode kikome.
\v 22 . Di Musa oko pwonyo rieko dedede me misiri di oudo etek ii yamo kede tice. \v 23 . Dido oudo epony mwakini oot ongwon oko bino icunye me welao imiegu kede amiegu mege idwe me isiraili. \v 24 . Di eneno acel ikom gi udo aroma eko konye eko nyango en ngat kame oudo odio eko juto kitek dano me isiraili. \v 25 . Pien udo etamo be imiegu kede amiagu mege oudo romo niang epone be Rubanga kede cingen romo lako gi: do likagi ko niang.
\v 26 . Ceng alubo eko neno but gin digi tie omara oudo eoto dweko gi bobon di ewaco jo kadongo un imiegu kede amiegu nyo itimo rac but acel ace? \v 27 . Do ngat kotimo nga kio mere ca raco oko oremuro en tenge di ewaco be, ngai komii ibedo nga bug wa kede nga golokop iwii wan? \v 28 . Iyaro neka bala kitakame itimo nyoro isirilian?
\v 29 . Di Musa oko ringo pi yamo gi di eko bedo ngat kame okia ii lobo me madian kame enywalo iye awobe are. \v 30 . Dido mwakini oot ongwon otiek kikuno oko nyuterene iyi tela me moru me sina malaika me a Rwot iyi leb mac ii abum.
\v 31 . Di Musa oneno en eko tamotam ii neno noni: di eko nyiko iyapi pi nene dwan ka Rwot oko bino bute. \v 32 . Be, ango en Rubanga apapi u Rubanga Aburamu kede Rubanga a Isaka kede Rubanga a Yakobo. Di Musa kome oko mwel likame eko neno.
\v 33 . Dido Rwot oko waco ne, kwany tenge amukani ii tieni: pi kame in itie cungo iye tie kacil. \v 34 . Aneno Aneno lito me Jona ame tie ii misiri kede ako winyo dwan gi me lito kede ango abinno piny pi lako gi. Nan bia ayaro cwani i misiri.
\v 35 . Musa kame gin giko dagi be ngai ko mii bedo atel kede angol kop? En nono kame Rubanga ocwao pi bedo atel kede nga lak di yai icing malaika kame koneno bute i a bum. \v 36 . Ekelo gi oko ingei mago eko enyutonegi gi me wura kede gianena ii lobo me misiri kede ii nam akwar kede ii tela mwakini oot ongwon. \v 37 . Man en obedo Musa noni kame bin owaco ne idwe me isiraii enabi Rwot Rubanga u bino kiyarao malo butu ii miegu kede amiegu u kame ango amaro en ama un iyarunu winyo.
\v 38 . En ine kame oudo tie ikanisa ii tela kede malaika koyamo kede ii moru me sina kede jo ka papiwa: ko udo tam kabeco me mino wa: \v 39 . Kame jo apapiwa lika udo lubo, digi ko name tenge ibut gi, di icung gi gin giko dok bobon ii misiri. \v 40 . Ciiko waco ne Aroni cwene wan gi ame tel wa: Pi en Musa kokelowa oko me piny me Misiri likame ongeo nyo kame olekere kede en.
\v 41 . Digi ko cweno roya icenyere nogo, giko mino mic but ginoni gin giko lelo pi tice me cingi. \v 42 . Di Rubanga oko wire eko jalakino gi pi woro jamini me malo bala kit kame owandiko kede ii buk enabino. o un ot me Isiraili i mianu ieni me obar me oreko kede gi amia ace geno ii kare me mwakini oot ongwon ii tela?
\v 44 . Jo apapi wa oudo tie kede ka lokere ii tela, bala katime en enyuto, di ewaco but Musa be epore time bala kita katime en eneno. \v 45 . Balakame bobo jo apapi wa kobino icen okelo kede Kristo ii loc me Gentiles. \v 46 . Kame Rubanga ko riamo oko inyim papi wa ii kare ka Daudi ko udo tarom inyim Rubanga di eko udo amiton me udo ka cokere me Rubanga a Yakobo.
\v 47 . Do Solomoni oko ogero nen oot. \v 48 . Akadi pi mago ngat ka tie malo lono likame bedo ii ka cokere ame otimo kede ciny; bala kitame enabi owaco, \v 49 . Malo obeda ka ajakanut na kede piny obedo kateno tiena: \v 50 . Likame cinga en ko cweo gigi dedede?
\v 51 . Un jo ka ngut gi omoko kede kalikame okepere icung kede iit un nakanaka idagunu tipo kacil. \v 52 . Bala kabin papi u otimo uda bobon inabi mene kame papi u liko tidilo kede giko neko gi kame nyuto bino ka ngat opore, kame nan un itienu jo ka logoro kede jo ka neko. \v 53 . Kom oudo iswil di imalaikan en ka mio do likame oko lube.
\v 54 . Di gin gi winyo gigi cungi oko ngol gin gi ko winyo kirac digi nyuto ilak gi. \v 55 . Do en pi epong kede tipo kacil oko neno malo eko neno deyo a Rubanga, kede di Kristo ocungo itetu cing me cam a Rubanga. \v 56 . Eko waco be. Neni aneno malo oyabo, kede wot ka dano cungo icing tu cam me a Rubanga.
\v 59 . Gin giko didipo Stephano, di elwongo ere but Rubanga be Rwot Yesu gam tipona. \v 60 . Eko riendiko piny eko koko kede dwan adwong Rwot kur i ket raco ni i wigi. Di en etieko ewaco gini eko nino.
\c 8 \v 1 Saulo da oudo tie yei kede be to mere. I ceng nono tidilo jo koyei Krisito i Yerusalem oko bedo tek, di gin kiko sarakin i adulion dedede me Yudea kede Samaria, kwanyo joor kenekene en oko dong. \v 2 Jo kame bin omio cuny gi woro Rubanga oko tero Sitepano yiko, di kiko koke kede teko. \v 3 Do Saulo oko tisilaro jo koyei Krisito, edonyo iot acelacel di emako cuo kede mon kame bin oyei Yesu, di emio korwako gi i otkol.
\v 4 Pi mano, jo koyei Krisito kame bin osarakin, oko donyo ot ka dedede di kipwonyo kop ka Rubanga. \v 5 Di Pilipo oko ot i bomba me Samaria eko tuco ne gi kop ka Krisito.
\v 6 Di jo oko keto tam gi i kom kop kame Pilipo oudo tie yamo, kiwinyo doko kineno gianena kame en oudo etimo. \v 7 Pien tipo kareco oudo bin dwilao kibut jo atot, di kiko wok tenge ikom jo kame gin oudo imako; doko jo atot kame bin tuwo oneko adulion me kom gi kede jo kongwalo oko cango. \v 8 Manoni oko mino jo me bomba nono oko bedo kede ilel adwong.
\v 9 Do oudo tie icuo moro kame nyinge Simoni, kame oudo ber ogeo bedo i bomba noni di etio tangu me jwok; en oudo emio jo me Samaria obedo ure: di en oudo ewaco ne gi be en ebedo dano kame pire tek. \v 10 Kame jo dedede cako kibut jo me ruom apiny tuno but jo me ruom amalo, oudo keto tam gi i yamo mege, di kiwaco be, “Icuo ni en twer ka Rubanga.” \v 11 Di jo oudo tie kede wor bute, pien pi kare alac gin kibedo uro tangu mege me jwok.
\v 12 Do kakame kiyei kede ejiri ka Pilipo me Ajakanut ka Rubanga kede nying Krisito, di oko batiso gi, cuo karacel kede mon. \v 13 Kiton Simoni da kikome oko yei Yesu Krisito; ingei batiso en, en eko donyo upere kede Pilipo; di eko bedo kede ur kakame eneno kede gianena kede giaura adongodongo kame oudo timere.
\v 14 Kakame joor kame oudo tie Yerusalem oko winyo kede be jo me Samaria ogamo kop ka Rubanga, gin kiko cwano Petero kede Yokana but gi. \v 15 Kame gin kiko tuno kede kuno, gin kiko lego ne gi tetekeny kiud Tipo Kacil, \v 16 pien oudo pwodi likame ebino i kom ngatamoro kikom gi, do kenekene oudo kobatiso gi i nying Rwot Yesu. \v 17 Di do Petero kede Yokana oko keto cing gi i wi gi, di gin kiko pong kede Tipo Kacil.
\v 18 Kakame Simoni oneno kede be Tipo Kacil obino i kom jo, pien joor oudo oketo cing gi i wi gi, en eko kwanyo ne gin sente. \v 19 Di ewaco be, “Okwe miunu ada twer noni, me wek ngat acelacel kame ada aketo cinga i wie, eud Tipo Kacil.”
\v 20 Do Petero oko waco ne be, “Sente ni rweny karacel kede in, pien in iparo be giamia ka Rubanga kowilo kede sente! \v 21 In ili kede gikame opoko ni arabo dul moro ikom tic wan ni, pien cunyi likame opoore i nyim Rubanga. \v 22 Pi mano, swilaro ikom gikarac ni, di iko kwano Rubanga wek amoto eko sasiro in ki tam kame tie i cunyi. \v 23 Pien ango atieko neno be in itie kede cuny akec, doko dub otieko tweni idoko epasoit mere.”
\v 26 Di malaika ka Rwot oko yamo ne Pilipo di ewaco be, Yai di iko ot tetu ongalimake, i yongayo kame yai ki Yerusalem ot Gasa; kame beo i tim. \v 27 En eko yai di eko ot, neni, icuo moro me Abisinia obedo ebwacit, kame oudo obedo ngatic adwong kame lo kakame okano iye lim ka Kandes abaka me Abisinia, kame oudo obino ilega Yerusalem \v 28 En oudo do etie dok di ebedo i wi cabala mere di etie somo itabu ka enabi Isaya.
\v 29 Tipo Kacil oko waco ne Pilipo be, “Nyinyiko ingete, ot idony i cabala no.” \v 30 Pilipo oko ringo bute, en eko winyo di esomo itabu ka enabi Isaya, en oko penye be, “In itie niang kop kame itie somo go?” \v 31 En eko dwoko ne Pilipo be, “Atwero niang benyo ka dano moro likame okonya?” En eko kwano be Pilipo yit malo eko bedo kede en i wi cabala.
\v 32 Adul me iwandik kacil kame en oudo etie somo: somere kaman, “Kotie tere bala oromo kame kotie tero ot ngolo, bala atin oromo kame ling alinga kame kotie nyaro yer mere, en likame engamo doge akadi acel. \v 33 Kocao dwongo mere, di oko dagi ngolo ne kop me ateni; ngai kame twero mino tatamo dub me jo me lwak mere? Pien kotieko kwanyo kuo mere ki wi lobo.”
\v 34 Di ebwocit oko dwoko ne Pilipo be, “Ango akwai, waca enabi tie yamo kope gi i kom ngai, i kom en, arabo ngat apat?” \v 35 Pilipo oko cako yamo, di egeo kede kop ikom dul nono, di do eko tuco ne kop Aber amako Yesu.
\v 36 Di bin gin kitie ot, kiko tuno kakame i pii moro oudo tie iye, di ebwocit oko waco be, “Neningo, pii ine kan, nyo do kame romo genga udo batisimu?” \v 37 Pilipo oko waco be, “Ka in iyei kede cunyi dedede, mano gire twerere.” Icuo nono oko dwoko ne be, “Ango ayei be Yesu Krisito en Wot ka Rubanga.” \v 38 Di en eko ciko be mi cabala kong cungi: gin kiko ot donyo ii pii, Pilipo kede ebwocit, di Pilipo oko batiso en.
\v 39 Kakame do gin kiwok kede ki pii, Tipo ka Rwot oko tingo Pilipo otero, en likame bobo oko nene, di ebwocit oko meede kede ot mere di elelo. \v 40 Do Pilipo oko neeno ki Asota; di en eko bebeo i bomban dedede di etuco ejiri naka en donyo Sisiria.
\c 9 \v 1 . Do Saulo oudo pwodi tie mede kede wei me wowono kede neko jo siao ka Rwot, en eko oot but ngatl jo Saseredoti. \v 2 . di eko penyo baluwan ibute me oot nyutere isinogogan kame tie Damasiko tetekeny kame eudo jo kame lubo yong ayo ka Rwot, cuo wabo mon, wek etwe di eko kelogi Iyerusalem.
\v 3 . Di do bin Saulo onoko bomba me Damasiko cucuto di asara kame rieny yai ki malo oko care. \v 4 . En eko poto piny, di eko winyo dwan kame waco ne be "Saulo, Saulo, pinyo komio in itie tidilo ango?"
\v 5 . "Saulo oko penye be "in ngai Rwot?" Di Rwot dwoko ne be, "Ango en Yesu kame in itie tidilo. Etie gi kametek twatwal in gweno okuto. \v 6 . Di kome, ko geno miel kede ur me iworo di eko penye be "Rwot, nyo kame imto na be atimi" Rwot diko yamo ne be "yai malo diko ot iko donyo ibomba, di oko bino yamoni gi kame ipore timo. \v 7 . Jo kame bin eupere kede oko cungo di likame kitwero yamo, pien oudo ki winyo dwon do likame kineno ngat amoro.
\v 10 . Nga Siao moro oudo tie Damasiko, kame nyinge Anania; Rwot oko lwonge igia nyuta be, "Anania" di en eko dwoko be, "Rwot, ango ine." \v 11 . Rwot oko wacone be "Yai iko ot igudo kame olwongo be, gudo ko riere, di iko penyo kiot me icuo kame nyige yuda kakame icuo moro kame nyinge yuda kakame icuo moro kame nyinge Saulo me Taruso tie iye pien neninge en etie ilega. \v 12 . En etieko neno dano moro kame nyinge Anania iyabere di etie bino di eko keto cinge iwic, teteng wange nen bobo.
\v 13 . Do Anania oko dwoko ne be, "Rwot ango atieko winyo kop ikom icuo no kibut jo atot, twon raco kame en etieko timo ne jo ni ki Yerusalem. \v 14 . Doko kikame da en etieko udo twer kibut jo dongo me jo saseredotin pi tweno jo dedede kame lwongo nyingi." \v 15 . Do Rwot oko waco ne be "in oti, piento en etie ngatic nango kame ango ayero pi mino nyinga ngere but jo kalikame Iyudayan abakai kede idwe me Isirael. \v 16 . Pien ayro nyuto ne epone ka me miero enen kede can pi nyinga"
\v 17 . Anania di be koyai eko ot edonyo iot nono, en eko keto cinge iwi Saulo di ewaco ne be, "Omina Saulo, Rwot Yesu ngat kame bin oneeno buti iyongayo di oudo itie bino Damasiko kane oora buti tetekeny wangi nen piny bobo di iko pong kede Tipo kacil" \v 18 . Cucuto nono dido gi moro kame cal kede abokoya me aporogo, oko poto ki wange di wenge oko cako neno piny bobo; di do en eko yai oko Batiso en. \v 19 . Ikare kame ecamo kede, di eko doko tek. Saulo oko tieko ceng atot Damasiko di ebedo kede josiao.
\v 20 . Cucuto nono en eko ot cako tatamo nying Kristo isinagogan di ewaco be en nono kame ebedo wot ka Rubanga. \v 21 . Jo dedede kame bin owinyo kop mere oko uro, di ki waco be "Mam icuo noni en kame oudo neko jo kame lwongi Yesu Iyerusalem? kop acel noni en komio ebino kan da, pi mako jo di eterogi inyim jo dongo me jo saseredoti di etweogi?" \v 22 . Do Saulo oko meede ameda doko tek, di eko cungo wi Iyudayan kame oudo bedo Damasiko, di enyuto ne gi be Yesu ni en kame Kristo.
\v 23 . Ingei ceng atot, Iyudayan oko iiko tam me neke. \v 24 . Do Saulo oko ngeno tam gi nono. Gin oudo kidaro dog erute iwor kede iceng, pi mito neke. \v 25 . Do iwor acel jo siao mege oko tere diki ko kete ie ebukit kiko yololo en piny ki wi apama.
\v 26 Do Kakame bin Saulo otuno kede Yerusalem, en eko tamo ribere kede josiao, do gin dedede kiko bedo kede lworo i kome, pien gin oudo likame kiyei be ebedo ngasiao. \v 27 Dido Baranaba oko kwanye, di eko tere but joor, di en eko tatamo ne gi epone kame Saulo oneno kede Rwot i yongayo, kede ekite kame Rwot oko yamo kede. Doko da en eko waco ne gi epone kame Saulo otuco kede ejiri i nying Yesu i Damasiko abongo lworo.
\v 28 . Di do Saulo oko bedo kede gi elologo Yerusalem dedede. \v 29 . Di etuco ejiri inying Rwot Yesu abongo lworo di epiem kede Iyudayan kame, bin yamo leb Gurik, di gin oudo kite mito neke. \v 30 . Do kakame jo ko yei Kristo oko ngeno kede tam gi nono, gin kiko tere sisiria diki ko cwane toto Taruso.
\v 31 . Pi mano ekodet me jo Kristo Iyudea, Igalilaya kede Isamaria dedede oko bedo kede mulem di kiko doko tek. diki meede donge di kinyai iyore me lworo Rubanga, doko di cuny acil kweo cuny gi. \v 32 . Ikare kame Petero oudo tie ririmo kede adulion dedede kame jo koye Kristo ooudo tie iye, eko tuno but jo kacil kame oudo tie Luda.
\v 33 . En eko udo icuo kame nyinge Aenia kuno, kame oudo tuo oneko kome di likame etweko yai ki i apien pi mwakini kanyauni. \v 34 . Di Petero okoo waco ne be, "Aenia, Yesuame Kristo ocangi, Aso yai malo i pet ka butoni, "cucuto nono di en eko yai malo. \v 35 . Jo dedede me Luda kede saron oko nene di kiko lokere but Rwot.
\v 36 . Oudo nga siao moro tie jopa kame nyinge Tabisa, kame ko lwongo ileb Gurik be Dorika en oudo etimo tice ka beco doko di ekonyo jo can iyore kapapat. \v 37 . Ikare nono tuo oko make di eko to ikaro kame ki lwoko kede kome di kiko piele la agola me malo.
\v 38 . Do kite kame luda oudo Iyapiyapi kede jopa josiao oko winyo be Petero oudo tie kuno, di gin kiko cwano jo re buute pi ngangao en pi tuno but gi awakawaka. \v 39 . Petero oko yai di eko upere kede gi, kame etuno kede, kiko tere u agola me malo nono. Apuserun lung diko cungo ingete di ki kok, diki nyotone ikotin kame Dorika oudo lem cweo di pwodi oudo etie kede gi di ekuo.
\v 40 . Do Petero oko cwano gin dedede ooko di en eko riondiko piny di eko lego. en eko lokere kaka me kom ngat oto oudo tie iye di eko waco be, "Tabisa, yai malo." Tabisa oko yabo wange, kakame eneno kede Petero en eko yai di eko bedo. \v 41 . Petero oko cwanone cinge di eko kiarao en malo di Petero oko lwongo jo kacil kede apuserun ka, di eko mino gi Tabisa di kuo. \v 42 . Jo ka me bin tie jop dedede oko winyo kop ikom gi kame otimere di jo atot oko yei Rwot. \v 43 . Di Petero oko dong bedo jopa pi ceng mogo atotot di ebedo ipaco me icuo kame nyinge Simoni, nga nyong iauni.
\c 10 \v 1 . Oudo tie icuo moro isisiria ame olwongo be koronerio oudo ebedo nyadwong me isirikalen me italai. \v 2 . Ebedo icuo amire di elworo Rubanga kede jo ture duc di emio kony but jo di elego but Rubanga nakanaka.
\v 3 . Eneno iyabere iye sawa kanyangon me iceng malaika a Rubanga di tie bino bute diko yamo ne be koroneno. \v 4 . Kame di eneno malaika noni eko bedo kede iworo di eko yamo ne be man enyo okwec Rwot malaika noni diko yamo ne be lego ni kede kony ame imio otuno bala gi me iyutun bu Rubanga. \v 5 . Do nan cwai dano jopa iko lwongo Simoni ame olwongo be Petero. \v 6 . En etie pako a Simoni anyong launi ame ode tie tu dog nan en ebino yamo ni gi ame ipore timo.
\v 7 . Kame me malaika obino but kolonerio oyai kede eko lwongo ipasoi are kede idirikalen ame dare nakanaka. \v 8 . Kame en etatamo kede kop gi but gi di eko cwano gi jopa
\v 9 . Oru mere Petero di ko ot malo iwi ot pi ilega iye esawa kanayape me iceng. \v 10 . Kec dioko neke eko mito gimoro me acama do di pwodi otie yiko nino diko make. \v 11 . Eko neno malo di oyabere di gimoro acal kede esuka alac dio omako lake ongwon di eyololo piny ilobo. \v 12 . Egere me leni me lobo kede leini ager me itala kede jame mogo kede winy me wi yamo.
\v 13 . Dwan diko bino bute be yai malo Petero ineki iko camo. \v 14 . Do Petero diko yamo be lia amano okwe Rwot pi ango pwodi liame acamo gimoro me kwer are jamini alia cil. \v 15 . Dwan bobo dio ko yamere bute tyen me are be giame Rubanga otieko longo liame ipore yamo be gi me kuler. \v 16 . Jamini gi otimere tyen dek di oko dwoko esaka noni malo.
\v 17 . Kame Petero oudo tie buikini kede dwong me yabere ame eneno ni neni cuo ame kolonerio ocwan oudo tie mono ot a Simoni di icungo idog erute. \v 18 . Iko lwongoere di iko penyo kame Simoni anyingo Petero oudo tie kunono.
\v 19 . Kame Petero oudo tie tamo kede ikom yabere noni tipo acil diko yamone be neni jo adek tie moni. \v 20 . Yai malo iwok piny di iko ot kede gi kur idwikin pien ango en acwao gi. \v 21 . Petero di ko wok piny but jo nogi ame oudo Coloneria ocwao eko yamo nigi be ango abedo dan ame un itienu mono peko nyo omiou ibinunu kan?
\v 22 . Gin iko yamo be kolonerio nyadwong me isirikalen icuo aworo iswil di bobo ebedo ngat aworo Rubanga pwonge mere ber but atekerin me Iyudayan en eudo ikwenyar a Rubanga ibut malaika acil pi cwani iyode di eko winyo kop ame in iyode yamo. \v 23 . Di en eko lwongo gi iyode pi bedo wele mege. Oru mere Petero diko ot kede jo nogi imiegu mogo me jopa diko upere kede gi.
\v 25 . Kame Petero oudo tie donyo kede iot Kolonerio diko ryamo kede dieko riebere ityeno piny dieko wore. \v 26 . Do Petero dioko kyaraen malo die waco be cung malo ango da abedo.
\v 27 . Kame en oudo etie yamo kede eko donyo iot dieko udo jo atot ame oudo tie kara cel. \v 28 . En di eko yamo negi be un ingeunu be etie me swil ne icuo me eyudayan pi udo awotin ara nywako kede atekerin apat do Rubanga onyuto na be kur alwong icuo moro bala gi me kwer ara lie cil. \v 29 . Pi mano ango ako bino buti abongo iyalongong awaka di ilwonga nan ango atie penyi be nyo omio ilwongo?
\v 30 . Kolonerio diko yamo be ceng ongwon okato oudo ango atie kanyo kec paka tuno esawa kanyaangon ame oudo ango atie kede ilega iyoda inyim ako neno icuo angapo igwen atardi cungo inyima. \v 31 . Eko yamo be Kolonerio lego ni otuno kede kwany me cingi da otuno bala gi me iyutun inyim Rubanga. \v 32 . Cwai dano jopa iko lwongo Simoni ame olwongo be Petero en etie ipaco a Simoni anyong launi ame ture tie idog nam ame kame dien ebino eyaro yamo butu. \v 33 . Awaka waka di ango ako cwano buti ida iko timo iber ibino nan do mam wan dedede otie karacel inyim Rubanga pi winyo kope dedede ame Rubanga ori kede.
Some files were not shown because too many files have changed in this diff
Show More